Pomurje

V premislek: Drugi januarsreda, 14.12.2016

avtor: Timotej Milanov
Po obrazu so praskale nedefinirane padavine, nekaj med dežjem in snegom, vonj kuhanega vina in klobas se je mešal s sladkobnimi dišavami »kurtoš kalača«, prsti na nogah so zmrzovali. Množica na Miklošovem senju v Murski Soboti ni bila zaradi tega nič manjša, to je že del svežnja izkušenj tega tradicionalnega dogodka. Ob prebijanju skozi gnečo so se porajala vprašanja: zakaj so vsi ti ljudje tu, ali je to normalno, glede na domnevno težke čase, v katerih živimo …
V misli medtem priplavajo besede prekmurskega rojaka Aljoše Bagole, ki je pred kratkim spisal odmevno kolumno. V njej zapiše, da ob pogledu na ljudi, ki so materialno obogateli, vidi tudi, da so se pri tem čustveno osiromašili, fizično izčrpali, zamudili rojstne dneve svojih otrok in na dopustih ves čas zrli v računalnike in telefone. Bagola bralcu ponuja razmislek, ali se je vredno pehati za te dobrine in navidezno srečo, medtem ko je ljubezen kot temeljna vrednota že v nas samih, pa še zastonj.
Hkrati avtor ponuja izhodišče za nadaljnji razmislek, v katerem bi lahko omenili še vse tiste, ki jim v življenju ni uspelo in niso obogateli, tudi marsikateri med njimi se je namreč v vseh pogledih izčrpal in se zaradi službe odrekel času, ki bi ga lahko preživel s svojo družino. Pa tega ni počel za vzpenjanje po družbeni hierarhični lestvici ali za kopičenje gmotnega bogastva, to je počel za preživetje in v veliko primerih za minimalno plačo. Stanje, ki postaja vedno bolj značilno za slovensko družbo in je tudi inherentno kapitalističnemu sistemu. Ta nagrajuje sposobne in prizadevne, preostale pušča ob strani. Ureditev, ki pred posameznika, ki želi izkoristiti svoj potencial, postavlja čim manj ovir, je všečna v teoriji, v praksi pa pomeni, da jih večina ostane zadaj, izčrpajo pa se lahko vsi, zmagovalci in poraženci.
Če se sedaj vrnemo na Miklošovo senje, si lahko odgovorimo, da je bila torkova gneča tako običajna, da bolj ne bi mogla biti, in popolnoma v skladu s pritiski, ki jih današnjim delavcem prinaša tempo sodobnega vsakdana. Gre za enega od ventilov, ki jih lahko odpremo nekajkrat na leto, da se ob vedno redkejšem druženju z znanci lahko očistimo gneva, ki se v nas nalaga med letom. Težav seveda nismo rešili, saj je jutri nov delovni dan.
Na tej točki že pridemo do vnovične uvedbe drugega januarja kot dela prostega dneva. Za gospodarstvo, kjer so nekateri posli in storitve dogovorjeni že mesece prej, bo to nedvomno pomenilo nevšečnosti, bomo pa dobili še en ventil. 

Vestnik št. 49, 8.12.2016
Ocena
Ocena
Komentiraj
Ni komentarjev.
Za javna dela vse manj denarja - Sredstva razdelili v eni minuti » več
Še misli na ot­ro­ke v Gambiji - Okolje izobilja je zamenjala za eno najrevnej... » več
Petje, ples in glasba polepšali sobotni večer - V organizaciji Društva upokoje... » več
Kasaški šport ne bo izumrl - V evropskem prostoru je delo slovenskih trenerjev i... » več
Priložnost za vključevanje v razvojne projekte - Nov način spodbujanja inovaci... » več
E-NOVICE
Prijavite se na pomurske elektronske novice.
POŠLJI
VESTNIK
NAJBOLJ KOMENTIRANO
Prva je skrb za druge Nizke temperature prinašajo tudi spremenjene razmere na ces... » več
Murske krone: Predstaviti želijo najboljše v regiji Z darilnimi boni povezujejo ponudnike v regiji in jo tako pr... » več
Imata čar in sijaj, ne pa življenja Hotel Elizabeta v Lendavi zaprt, sameva tudi »črna vdova«... » več